Deklinacija priimkov v ruskem jeziku: težki primeri

Ruščina velja za eno najtežjih na svetu, ki se je nauči iz nič. Seveda v njem skoraj ni nepravilnih glagolov in hieroglifov, a veliko sinonimov s subtilnimi odtenki, plastenjem kulturnega konteksta in spremenjenimi izposojami - vse to očara začetnike. In tudi imena so nagnjena …

Z zaključki preprostih priimkov, kot so Ivanov, Petrov, Smirnov, ponavadi ni težav. Z določenimi težavami se lahko srečajo le tisti, ki niso dobro seznanjeni s porodi in primeri: priimek je lahko bodisi ženska v nominativnem primeru (državljanka Solovyova) bodisi moški v genitivu ("Solovyov nimamo"). Vendar se domači govorci redko ukvarjajo s takšnimi primeri. Mnogo težje je, če priimki ne izgledajo kot pridevnik (torej jih ni mogoče nadomestiti kot odgovor na vprašanja "kaj?" In "čigav?" In zavrniti v skladu z ustreznimi pravili) ali pripadati tujcem.

Po pravilih in brez

Večino priimkov, ne glede na izvor, je mogoče prepričati in uporabljati v množini - prilagodljivost ruskega jezika to omogoča brez škode: pokličite Kshesinsky, sanjajte o Douglasu, občudujte Brin. Odvisno je od končnice: priimki-polonizmi (-ski, -ski, -ski, -ski) in moški priimki -in, -ov, pa tudi ženski priimki -in, -ova vedno nagnjeni. Za zapletene primere obstaja možnost dvojne deklinacije na zahtevo njene lastnice: Elena Dyuzhina lahko ohrani tudi relativno neomajnost ("pismo Elena Dyuzhina", priimek velja za samostalnik), tako lahko tudi Elena Dyuzhina (iz pridevnika).

Po meri in neformat

Stari ruski priimki-samostalniki moškega spola, kot so House, Ploughman, Gonchar itd., Ki se lotijo ​​samo med moškimi: Viktor Dom, Leonid Pakhar, o Alekseju Gončarju, med ženskami pa ostanejo nespremenjeni: Anastasia Martyr, Veronika Lesnik. Samostalniki ženskega spola (Beard, Aspen) najpogosteje spoštujejo isto pravilo, če ni lastnika kategorične zavrnitve, vendar je to lahko le zaradi družinske tradicije, ki splošnega pravila za tiste, ki jih ne poznajo, ne prekliče. Za priimke s srednjimi imeni niso izjeme (Onishchenko, Sieve, Velichko) - niso naklonjeni nobenemu spolu in številu. Priimki, ki so nastali iz vzdevkov ali osebnih imen prednikov v genitivnem primeru: Živago, Ilyins in Krucheny ostanejo sami. Splošno pravilo moških in ženskih priimkov, ki se končajo v samoglasnikih -e, -i, -o, -y, -y - ne prepričujejo.

Z Gruzijci je enostavno

Pred nekaj leti je tisk začel naleteti na zavračanje upada slavnih imen - sovjetske politične figure Lavrentyja Beria in režiserja Georgija Danelia. Novinarji so ta črkovanje upravičili s tem, da je ime prvega gruzijskega predsednika Zviada Gamsakhurdija nespremenjeno, prav tako pa tudi nepotrebna deklinacija drugih gruzijskih imen s končnicama na -shvili in -dze. Liberalno naravnane javne osebnosti, ki niso želele "izkrivljati" priimkov, "kršijo suverenost svojih nosilcev" (podobno politično korektno zavijanje tujih slovnic - črkovanje "v Ukrajini", čeprav je ruska literarna norma nespremenjena: v Ukrajini) so prispevale tudi k nepismenosti. Takšnega pristopa do domačega jezika je nemogoče imenovati kaj drugega kot neumnost. Pravzaprav se pravila niso spremenila in gruzijski priimki -shvili in -dze se niso priklonili, niso se priklonili, prva dva primera pa sta odvisna od črkovalnih končnic, -th ali -a: "Gamsakhurdia" se bo priklonila, Danelia pa ne. (Znana izjema je Okudžava, klanjanje.)

S Kavkazom in Azijo - še lažje

Moški armenski in rusificirani azerbajdžanski, čečenski, inguški, dagestanski in vsi azijski priimki so nagnjeni: Akopjan, o Zubabjan, s Kurginijan, z Abišev, z Aivazov, o Aslamov, za Kul-Mohamed; ženske niso naklonjene. Če je po priimku jezik, ki se konča "-ogly" ("-uly"), moški priimki: Ali-oglu, Arman-uly prenehajo biti naklonjeni.